Mladinski kulturni klub Netek

V moderni družbi velja trend, da velika podjetja, organizacije, države, posamezniki narekujejo smernice in kažejo pot razvoja malim. Vse lepo in prav, dokler lahko mali tem trendom sledijo. A ker se vse začne in konča pri denarju, mali prepogosto ne uspejo slediti velikim, ki v svojih malhah hranijo velik kapital. Gospodarska kriza je po žepu udarila velike, a tudi mali še predobro čutijo njene posledice. Majhna podjetja se zapirajo, reorganizirajo in na vse pretege iščejo rešilne bilke, ki bi jih ohranile pri življenju. Obče stanje v svetu se vedno bolj preslikava na lokalno okolje. Vzemimo za primer Košarkarski klub Trgovine Štravs Šmarje pri Jelšah. Zaradi nezmožnosti pokrivanja stroškov je bil klub primoran sprejeti odločitev, da izstopi iz 3. SKL – Vzhod. Nastala je absurdna situacija, da klub, ki dosega blesteče rezultate v mlajših selekcijah in je vzgojil kar nekaj igralcev, ki postajajo pomemben del slovenske košarke, nima članske selekcije, paradnega konja, ki je v vseh športnih kolektivih glavni prepoznavni znak. Finančnih sredstev ni, ker jih nimajo od nikoder vzeti. Lokalno gospodarstvo, ki ni bilo nikoli preveč blesteče, ob lastnih problemih ne zmore vlagati in pomagati organizacijam, ki za preživetje nujno potrebujejo njihovo pomoč. Pred državnozborskimi volitvami so vsi kandidati iz šmarskega volilnega okraja (občine iz Upravne enote Šmarje pri Jelšah) poudarili, da je potrebno lokalno gospodarstvo narediti konkurenčno ostalim, velikim podjetjem. Lepe in plemenite so te obljube, a možnosti za njihovo uresničenje niso rožnate. Kdo naj vloži v lokalno gospodarstvo? Država? Občine? Razvojne agencije? Na eni strani slišimo, da mora na trgu veljati prost pretok kapitala, neodvisen od politike, država naj čim prej proda svoje deleže v podjetjih, gospodarstvo naj povsem preide v privatno last, po drugi pa nas opozarjajo, da podjetja brez zunanje pomoči ne bodo preživele. Žal je danes tako, da nihče ne bo pomagal nekomu, če sam od tega ne bo imel koristi. Čudno je, ko nas po eni strani vzpodbujajo k varčevanju, na drugi pa se znova slišijo klici po nujnem vlaganju in pomoči. Čudno je, ko Občina poudarja pomen varčevanja, a se zopet zakreditira, saj so odhodki v proračunu znova višji od prihodkov. Kje in kako varčevati? Na luksuzu? Vsekakor. Na pomoči malim? Nikakor. Mali, pa naj bodo to društva, klubi, združenja, mala podjetja, ki niso in nikoli ne bodo pretirano bogati, bržkone ne bodo nikoli ustvarili rezultatov v tej meri, da bi se vlagateljem investicije splačale. Imajo pa nekaj, kar veliki nimajo. Domačnost, pridih lokalnosti in veliko srce so lastnosti, ki jih je potrebno ohraniti. Brez malih tudi veliki težko obstajajo. Vzemimo zopet primer košarke. Okoliški klubi, ki po proračunu krepko prekašajo Šmarčane, ne bi nikoli dosegli dobrih rezultatov, če se na seznamu njihovih igralcev ne bi znašli mladi, perspektivni košarkarji iz šmarskega, malega kluba.